Delo upravnika lahko bistveno vpliva na počutje vseh stanovalcev v večstanovanjski stavbi. Ob kvalitetno opravljenem delu in dobrih medsebojnih odnosih, je bivanje vseh stanovalcev prijetno in varno. V nasprotnem primeru, pa se ob slabo opravljenem delu upravnika, velikokrat pojavijo nesoglasja, zaradi česar je lahko vzdušje med stanovalci tudi zelo negativno. V takšni situaciji je zamenjava upravnika ena od rešitev, za katero se običajno odločijo etažni lastniki večstanovanjske nepremičnine.

V praksi so najbolj pogost vzrok za slabo voljo stanovalcev visoke položnice, ki so rezultat vsesplošnih podražitev. Največkrat se stanovalci pritožijo tudi zaradi ne transparentnosti pri izbiri izvajalcev za dela v stavbi ali pa pri porabi sredstev iz rezervnega sklada. V teh primerih se nekateri upravniki odločijo za lastne izvajalce, za katere pa ni nujno, da so tudi najbolj ugodni. Ker postanejo nesoglasja sčasoma tako velika, je zamenjava upravnika v teh primerih neizogibna.

Ker pa je zamenjava upravnika lahko zelo dolgotrajen postopek, je pomembno, da etažni lastniki že pred postopkom razpolagajo z večinskim soglasjem za razrešitev upravnika. To pomeni, da se večina etažnih solastnikov strinja za zamenjavo upravnika. Kadar upravnik ne opravlja svojih obveznosti, ki so zapisane v pogodbi o upravljanju, takrat krši zakon oziroma pogodbo o upravljanju. V tem primeru je možen odstop od pogodbe brez odpovednega roka. Kadar pa se etažni lastniki odločijo za zamenjavo upravnika brez konkretnega vzroka, takrat je odpovedni rok tri mesece.

Zamenjava upravnika pa hkrati pomeni, da morajo etažni lastniki v času odpovednega roka poiskati novega upravnika. V nasprotnem primeru ga lahko določi tudi sodišče. Upravnik mora ob prekinitvi pogodbe napisati poročilo in sestaviti končni obračun. Sredstva, ki so zbrana na računu, pa se morajo na dan prekinitve pogodbe prenesti na nov račun izbranega upravnika. S tem je zaključen postopek zamenjave upravnika in začetek upravljanja stavbe s strani novega upravnika.